Učili so se pri velikih vzornikih: Daretu Ulagi, Tonetu Kuntnerju, Ladku Korošcu, Viliju Ravnjaku … in spoznali, da je osnova za moč, da se nekaj razvije – navdušenje.
Za trenutek so pomislili, da so materialni pogoji povezani s srečo, a ob svojih učiteljih, ljudeh, ki bi se lahko šteli za velike in pomembne, a so ostali preprosti in srčni in so v nekdanjem konjskem hlevu, preurejenem v skromno dvorano, nastopali z največjo predanostjo in navdušenostjo, ne da bi vprašali za honorar, ali pa so jim drugače svetovali in pomagali, so se naučili, da temu ni tako.
Pomagali so jim, da so se oblikovali v ljudsko gledališče v najširšem pomenu besede, ki deluje za svojo rast in za doživljanje in zavedanje svojega okolja. Toliko let, kot so zaigrali iger, pa imajo tudi podmladek gledališča.
V vseh tridesetih letih so doživeli veliko vzponov in padcev, ob katerih so se učili in se kalili. Velikokrat jih je zeblo, ker niso imeli dovolj denarja, da bi plačali ob uporabi dvorane tudi ogrevanje.
Družila in grela pa jih je velika privrženost do gledališkega izražanja in do širšega območja GEOSS-a, kjer je stičišče vseh Slovencev, kjer so korenine, ki nam dajejo moč in ljubezen. Kljub vsem težavam nihče od njih nikoli ni pomislil, da bi odšel drugam.
Vse bolj so se zavedali, da ta vijugasta, ob njihovem začetku še zelo slaba in ozka cesta - vodi naravnost do našega, slovenskega srca.
Povzetek zgodovine gledališča v sliki in besedi.
|
Naložite si Adobe Flash PlayerZa boljši pregled fotografij in videov potrebujete Adobe Flash Player. |
Povzetek zgodovine gledališča v sliki in besedi.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| « nazaj | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | naprej » |